Primer hitre izboljšave naslova e-pošte
Včeraj sem od NLB prejel e-pošto. Ne od prijazne Suzane iz NLB, ampak od “NLB”. Bi odprl ali ne? Prst na miški je zatrepetal, ptiči so prenehali peti, čas se je ustavil. Ah, odprl sem. Samo zaradi vas, ki to berete.
Če snubimo stranko preko e-pošte, jo mora ta najprej odpreti.
Vse, kar pri vaši neodprti e-pošti vidi večina, je ime pošiljatelja in naslov. Če tokrat pustimo ime vnemar, ker ste itak zaupanja vredna, poznana in cenjena oseba, ostane naslov.
Naslov odloča, kdo bo odprl e-pošto.
Da je naslov pomemben, so vrabci že nehali čivkati, ker so hripavi. A za naslov e-pošte veljajo nekoliko drugačna pravila kot pri drugih besedilih. Najpomembnejša so tale tri:
- Nujnost!
- Radovednost?
- Kratkost.
Naslov, ki zbuja občutek nuje, neti radovednosti in je kratek, bo odprl veliko več e-pošte kot tisti, ki tega ne zbuja.
Dovolj teorije, žago v roke.
Naslov našega pacienta se glasi:
“NLB Poslovni kažipot: Je kazalnik gospodarske klime znamenje pomladi?”
1. Nujnost!
Zbuja naslov kak občutek nuje? Nak.
Nujnost pomeni, da naslov opisuje nekaj časovno občutljivega. Nekaj, kar ne moremo preložiti, spregledati, zanemariti. Pomeni, da bomo nekaj izgubili ali pa že izgubljamo prav ta trenutek, če ne odpremo e-pošte.
Nujo lahko zbudimo na dva načina: z omembo časa ali z omembo težave.
Omemba časa pomeni besede kot: zdaj, že, ta mesec, kmalu, letos, čez 3 dni, nocoj, hitro, ravnokar, samo še … in seveda “novo”. Tako dobi naslov rok trajanja in ni več vseeno, kdaj ga bomo odprli. Recimo: “Zadnji trije paketi, še 2 dni do zaključka akcije”.
Omemba težave pa zbudi občutek, da jo moramo rešiti. Nujno, če je težava velika. Če nas boli glava, bomo zagotovo odprli e-pošto z naslovom “Kako enostavno pregnati glavobol?”:
“V 12 sekundah brez glavobola” pa je kombinacija obeh tehnik. Deluje, kajne?
Poskusimo predelati naslov od NLB, da bo zvenel bolj nujno:
“NLB Poslovni kažipot: Najnovejši kazalnik gospodarske klime kaže na otoplitev”
ali pa
“NLB Poslovni kažipot: Sveži podatki obetajo konec gospodarske zime”
Ni še dovolj dobro, gremo naprej.
2. Radovednost?
Zbuja originalni naslov radovednost? Nekaj jo, vsaj tistemu, ki ve, kaj je kazalnik gospodarske klime.
Vprašaj na koncu naslova zelo pomaga zbujati radovednost, a ima eno težavo. Vprašanje je zaprto, nanj je mogoče odgovoriti le z da ali ne. Povrhu je vprašanje strokovno in ne pritegne dovolj radovednosti vsem podjetnikom, ki jim je NLB poslala e-pošto.
Odprta vprašanja uplenijo več pozornosti in zbudijo več radovednosti. To so vprašanja, ki se večinoma začno na Kako in Zakaj.
Poskusimo predelati naslov od NLB, da bo zvenel hkrati bolj nujno in radovedno:
“NLB Poslovni kažipot: Kako čimprej prepoznati prve znake gospodarske pomladi?”
ali pa
“NLB Poslovni kažipot: Kako že danes napovedati konec gospodarske zime?”
To je že bolje, a nismo še zadovoljni.
3. Kratkost.
Ta tehnika včasih dela čudeže.
Je originalni naslov kratek? Niti v sanjah. Ko preberemo do konca, smo že upehani.
Beseda “kratkost” zavaja, a jo uporabljam nalašč. Ne gre namreč za kratkost glede števila besed – nihče ne pravi, da je naslov iz treh besed boljši od tistega iz šestih.
Gre za gostoto informacij – koliko nam je uspelo povedati z najmanj besedami.
Prisilimo se, da povemo želeno vsebino naslova na kratko, s čim manj besedami. Tako bomo dobili zelo zgoščen, močan naslov. Ni torej pomembno število besed, ampak to, da jih je najmanj, kot je potrebno. Pa še težav z skrajšanim ali odrezanim naslovom ni več v nekaterih e-poštnih programih.
Če kljub vsemu uporabljamo dolg naslov, zložimo najpomembnejše besede na začetek. Najprej najbolj pomembno.
Za začetek lahko del naslova ” NLB Poslovni kažipot” prestavimo v ime pošiljatelja. Naslov bo tako veliko krajši. Zdaj pa poskusimo predelati naslov od e-pošte NLB, da bo zvenel hkrati bolj nujno, radovedno in zgoščeno.
ORIGINAL
Od: NLB
“NLB Poslovni kažipot: Je kazalnik gospodarske klime znamenje pomladi?”
PREDELAVA
Od: NLB Poslovni kažipot
“Kako prepoznati konec recesije?”
ali pa celo
“Kdaj konec recesije?”
Dobili smo krajši in močnejši naslov, ki zbuja več občutka radovednosti in nujnosti. Ker je hitreje razumljiv, bo pritegnil več prejemnikov v takojšnje odpiranje e-pošte.
Uporabite trojico nujnost, radovednost in kratkost na vaših naslovih e-pošte.
Kaj ste dobili?
Tako kot večina nasvetov z vaše strani, je tudi ta odličen.
Zanima me pa kaj si mislite o zelo agresivnih naslovih. Meni se včasih srce ustavi ko dobim e-mail z naslovom ”Inšpekcijski pregled” ali ”Davčni pregled” in potem mi v nadaljevanju prodajajo knjige s teh področij.
Lep pozdrav,
Predrag
Nekaj takih šokov človek prenese, potem pa otopi. Počasi se prejemniki začnejo počutiti prevarane (“ah, saj samo knjige prodajajo”), kar ni dobro za dolgoročen odnos. Malo drugačen naslov, npr. “Za tiste, ki se bojijo davčne inšpekcije”, pa daje vtis prijateljskega nasveta. Zato bolje gradi zavezništvo s stranko in ustvarja več zaupanja.
Super. Vsi vaši članki kažejo na človeka, ki počne to kar uči.
Vaših storitev še nisem koritila, vem pa, da se bom obrnila na vas, ko bo kaj takega potrebovala v večjem obsegu.
Želim vam tudi v bodoče veliko poslovnih uspehov.
Mateja
Hvala, Mateja, vesel bom, če vam bom lahko pomagal. Tudi vam veliko srečnih strank!
Še mojih 5centov. Kot sta oba predhodnika povedala – dober trik! Vendar… Prvič: Po svoje je “naslov rubrike” (NLB poslovni kažipot) smiselen, kajti na ta način je NEDVOUMNO JASNO od kod in s kakšnim namenom je mejl poslan. Resda je nerazumljivo dolg, recimo “NLB: bla bla bla…” bi bilo čisto dovolj. Programerji e-majl odjemalcev so namreč mnenja da je pač naslov/subject bolj pomemben kot vse ostalo, zato je potrebno dobro pogledat da ugotoviš pošiljatelja. S tistim kratkim “NLB:…” je pa kot rečeno stvar nedvoumna.
Drugič: Boli me dejstvo da smo ljudje obravnavani kot ovce. No, v bistvu to tudi smo. Naj razložim; Če ni nek “sestavek” senzacionalitičen, šokanten, okrašen z vsemogočimi pridevniki pač ni vreden ogleda. Ne?! Torej “naštimani” smo tako da nas sosedova crknjena krava bolj zanima kot sosedova jablana, ki je dobro obrodila – če me razumete. Včasih bi si prav želel čiste faktografije, še posebej, če sem naročen na neko vrsto novic. Kar pomeni, da me ta tema že tako ali tako zanima in zato ne rabim bombastičnih naslovov.
Še malo zgodovine; bombastičnost, če nadaljujem s tem izrazom, izvira iz,…jasno, ZDA in njihovih novinarskih krogov. Le ti pa so se naučiti trikov od psihologov, ki so dognali kako nagon črede (in posamezne ovce)deluje in zato uporabljajo tovrstne prijeme. No naši novinarji so to tehniko razvili do ekstremov in če se le da v vsakem prispevku uporabljajo bombastične dodatke. S tem poskušajo pritegniti občestvo in povečati svojo kredibilnost… No in ta ista mentaliteta se je preselila tudi na e-maile.
Se pa strinjam s tem, da je včasih le potrebno uporabiti psihologijo še posebej, če si še na začetku in te prejemnik mejla še ne pozna. Vendar prosim vas; ko se/če se prejemnik naroči na vaše e-novice, ne zasipajte ga z bombastičnimi pridevnik. Lepo iskreno in kot je že Bojan povedal na kratko povejte za kaj gre.
V človeški naravi je pač tako, da nas težave zanimajo bolj kot ugodja. Več pozornosti nam pritegnejo. A le pozornost, ne pa še želje po nakupu.
Bombastična šokantnost je pač skrajna, že malo bolestna oblika želje po pozornosti. V prodaji je nepotrebna. Ni potrebno, da smo na obisku pri stranki oblečeni v fluorescentno rumen kombinezon in vrtimo raglje. Ja, na ta način bi imeli vso njeno pozornost. In ne, na ta način verjetno ne bi prodali nič.
Pozornost sploh ni težko pritegniti. Veliko težje jo je pretopiti v željo po nakupu. O tem in o najpomembnejših radostih prodajne psihologije razlagam tudi na svojih izobraževanjih. Vsak podjetnik bi moral to imeti v malem prstu.
Ja, sem se zamislil in se spomnil, kako sem sodelavca pritegnil, da mi je odgovoril na mail, ki je imel sicer čisto drugo vsebino.
Prej sem se trudil pa ni in ni bilo odgovora…potem sem v “Subject:” napisal “Dobra bejba” in glej ga šmenta, takoj je odgovoril.
Matjaž
:-)
Ja, prvič deluje …
Super prispevek, hvala za namig pri pošiljatelju. Upoštevali bomo že pri naslednjem mailingu.
Hvala za nasvet, s katerim ste me bolj spomnili kot na novo seznanili o tem “kako pomemben je naslov”. Sama precej delam na direktni pošti (pisanje E-prodajnih pisem), pa včasih res premalo pozornosti dam naslovu. Bom upoštevala tole…bi pa dodala, da je fajn da že v naslovu dodamo kakšne številčne podatke, ki pritegnejo, npr: “Napaka, ki vas lahko stane 1.000 eur” (tole vabi k branju, kaj) ali pa “5 problemov pri finančnih naložbah – katerega želite najprej rešiti?”.
Vprašanje: Kako močna se vam zdi beseda “akcija” v naslovu ? Kaj ni malce “odbijajoča”, saj marsikdo pomisli “spet nekdo s popusti”. Torej kako sestaviti naslov E-sporočila, ki po svoji vsebini sporoča resnično ugodne popuste, akcijsko ponudbo ?
Številke delujejo odlično, ampak nezaokrožene delujejo bolje.
Akcija? Odvisno od ciljne skupine. Vredno testiranja. Zakaj pa ne bi namesto “akcija” zapisali bistvo te akcije? Recimo konkretno številko popusta, predmet darila ipd.?
Hvala, Bojan! Zelo dober nsvet.
Spet bo malce lažje..
Maja
Kratko, jasno in jedrnato. Bravo Bojan!Takole ko je že napisano izgleda “simpl” k’ pasulj. Pa ni.
Ampak pomaga. Spet.
LP
Kratko, jedrnato in šokantno so ponavadi naslovi, ki pritegnejo bralca k branju članka ali pošte. Problem, je, da zadnje čase naslovi obetajo in obljubljajo več ali celo kaj drugega kot pa je potem v samem članku.
Enako je opazil že zgoraj Predrag in ostali, ki tudi opažajo, da naslovi obetajo vse drugo kot pa vsebina pisma.
Naslov mora biti zbrana mera istovetnosti s vsebino, ki jo pošiljamo in hrakti izvirno in zanimivo predstavljena v kratkem zbiru besed, ki pritegne prejemnika k branju.
g. Bojan, vi pa kar tako naprej in nam pomagajte kako pravilno zavesti in privesti stranke !! : )
LP
Peter
Vredno ogleda, uporabno, za pohvalit, poučno
Naslovi Nlb-ja že od nekdaj niso inovativni, vprašanje, če sploh kdaj bodo. So pa nalašč za analizo in dajanje koristnih (uporabnih9 nasvetov, kakršne nam daje g. Bojan!
No, našli bi jih lahko tudi še kje drugje, vendar pa je predstavljen primer nadvse poučen.
Mnenja sem, da te 3 sestavine, ki jih je poudaril g. Bojan, nasploh delujejo. Ne le v e-naslovih.
Odlične in uporabne informacije.