Pisati enemu, prodati mnogim?

Ste že opazili, kako naporno je začeti pisati prodajno besedilo?

In kako zelo preprosto je odgovoriti znancu na e-pošto?

V čem je razlika?

Lahko da o svojih pisnih sposobnostih nimate visokega mnenja. Morda celo mislite, da ne znate pisati daljših besedil, sploh prodajnih in prepričljivih. Ali pa jih sploh ne želite, vsaj ne takih, ki jih dobivate v nabiralnik. Včasih se vam obrne želodec ob kričavem prodajnem pismu, ki poskuša pleniti vašo pozornost z velikimi poudarki, rumenimi podčrtavami, raznobarvnimi puščicami in drugo nesnago.

In vendar včasih pišete z lahkoto.

Zakaj je tako naporno pisati potencialnim strankam?

Ko znancu odgovorite na e-pošto, ne potrebujete priprave. Prsti stečejo po tipkovnici. Na čelu ni potnih kapelj. Srce je mirno, morda celo zaigra …

Pripravite se. Spoznali boste eno temeljnih tehnik pisanja prodajnih besedil, ki izjemno poenostavi pisanje in prinaša visok odziv in prepričljivost.

Pišite enemu. Enemu samemu.

Nikoli, nikoli, nikoli ne pišite vsem svojim strankam. Ali potencialnim kupcem. Ali bralcem nekega časnika. Ali obiskovalcem vaše spletne strani. Ali katerikoli skupini ljudi.

Pišite enemu. Enemu samemu.

Da, brali bodo vsi.

A utišajte prestrašeni klic svojega ega, ki bi želel ugajati vsem, prav vsem. Ne morete biti prepričljivi, če želite ugajati vsem tako različnim ljudem. Prav zaradi želje po ugajanju vsem smo tako nesproščeni pri pisanju.

Podobno je pri govorjenju. Če govorimo enemu, nimamo težav. Če moramo isto povedati v neposrednem prenosu v kamero, se nam skrči srce. Pa je vsebina enaka …

Pišimo enemu. Enemu samemu.

Komu naj pišem?

Preprosto. Pišimo svoji idealni stranki. Stranki, s katero se odlično razumemo, ki nam zelo zaupa in nas priporoča, kateri z veseljem pomagamo. Si želimo še več takih strank? Pišimo njej.

Če še nimamo take stranke, razmislimo o tem, kakšna naj bi bila. Ženska ali moški? Kako razmišlja? Česa si želi? Kaj rada počne? Kakšne težave jo pestijo? Česa se boji? Naredimo spisek lastnosti in jih vsake toliko časa dopolnimo z natančnejšim opisom. Ko spoznamo stranke, ki nam zaupajo, z veseljem kupijo in nas priporočajo, dopolnimo domišljijski opis z resničnimi podatki.

Prilagodimo način pisanja tej idealni stranki.

To ni nič težkega. Ko odgovarjamo na e-pošto, je naše sporočilo avtomatično prilagojeno prejemniku. Partnerju pišemo drugače kot prijatelju ali prosilcu za službo ali komurkoli že.

Stranka ni le bitje z dvema nogama in viškom denarja, je tudi naš prijatelj. Mi pomagamo njemu, on pomaga nam. Ko nam zaplešejo prsti po tipkovnici, si zamislimo prijazen obraz prejemnika, z nasmehom.

In naj nas ne bo strah.

O, vem, da vas je. Če boste pisali le enemu, le eni vrsti strank, boste izgubili ostale, kajne?

Niti v sanjah.

Pisanje večji skupini se vedno konča s pustim, brezkrvnim in dolgočasnim besedilom, ki ne zanima nikogar. To veste, saj ste že napisali besedila, ki niso imela nikakršnega odziva. Pisanje skupini je recept za nesproščeno, dolgotrajno in mukotrpno pisanje in neprepričljivo besedilo. Je napaka, ki vas bo stala veliko denarja.

Pisanje idealni stranki bo vse podobne stranke še bolj pritegnilo k vam. Še bolj vam bodo zaupale, še bolj vas bodo priporočale sebi podobnim, še raje bodo kupile.

Pišite enemu!

3 komentarjev za Pisati enemu, prodati mnogim?

  1. Ob branju nasveta sem celo malo podvomil, da g. Bojan misli resno. Vzrok temu je dejstvo, da smo ob pozivih e-pošte MZ, da komentiramo določen nasvet, kar hitro pohiteli s komentarji. Kjer pa le-tega ni bilo, pa je nasvet ostal brez komentarja.
    Sicer pa ugotavljam, da skoraj vsi nasveti vsebujejo element, ki se nanaša na to mojo opazko. Potrebno ga je poiskati…

  2. Ko sem bral tat članek sem ugotovil, da pravzaprav pisanje le ni tako težko. Res je, da če pišeš samo eni osebi, “stranki”, lahko in napišeš tudi bolj preprosto in bolj osebno.

    mislim, da se bom lotil pisanja v odnosu ti in jaz in ne mnogi in jaz.

    Na ta odgovor bi dodal še eno zelo zanimivo zgodbo, ki potrjuje takšen način:
    ZAČETI PRI ENEM ČLOVEKU

    Mati Terezija iz Kalkute je pripovedovala,
    kaj se ji je zgodilo,
    ko je v Bombaju potekala svetovna konferenca o revščini.

    “Ko sem prišla tja, sem prav nasproti vhoda dvorane,
    v kateri je več kot sto ljudi razpravljalo o problemu lakote,
    našla umirajočega človeka.
    Vzela sem ga v naš dom za umirajoče,
    kjer je umrl zaradi lakote,
    medtem ko so razpravljalci v konferenčni dvorani govorili,
    kako bodo v petnajstih letih pridelali toliko hrane,
    toliko tega in toliko onega živeža….”

    Blažena mati Terezija iz Kalkute zatrjuje:
    “Ljubezen se začne doma:
    najprej v družini, potem v tvoji vasi ali mestu.
    Lahko je ljubiti ljudi, ki so daleč,
    ni pa lahko ljubiti tistih,
    ki živijo z nami ali v naši soseščini.
    Ne strinjam se z ‘velikimi načini’,
    za ljubezen je potrebno,
    da začnemo s posameznikom.

    Ne mislim, da sem odgovorna za množice ljudi.
    Jaz gledam na posameznika.
    Naenkrat lahko ljubim samo enega človeka.
    Naenkrat lahko nahranim samo enega človeka.
    Samo enega lahko poberem s ceste.
    A če ne bi pobrala enega človeka,
    jih najbrž ne bi pobrala 42.000.

    Širno morje sestavljajo le drobne kapljice vode.

    lep pozdrav Marko

    • Marko, hvala za navdih. Dobro se je spomniti, da smo sposobni “čudežev”, če jih naredimo korak za korakom. Najprej prvi korak …

Povejte svoje mnenje